Seveda smo spremljali dogajanje s psičko. Šele po enem tednu je zavetišču uspelo vzpostaviti kontakt z lastnico in glej ga zlomka ona pove, da je psičko oddala. Posreduje tudi podatke kako je neki fant na vsak način hotel imeti to psičko, ker da jo bo paril s svojim psom. Zavetišče nas obvesti o zadevi in glej ga zlomka podatki se ujemajo. Psičko je vzel ravno tisti fant, ki nam je prijavil najdbo psičke. Zakaj je lagal in se izogibal odgovornosti lastništva nam ni hotel pojasniti. Kolikor smo lahko razumeli iz konteksta ni bila navdušena da bi bila njegova finančna mašina za rojevanje mladičev.

Bivša lastnica je res naredila napako ker ni takoj uredila prepis lastništva, čeprav je iz dopisovanja med njo in fantom jasno razvidno, da je to vedel in tudi zagotovil, da bo prepis opravil takoj. Tako pa je bivši lastnici naprtil stroške namestitve in oskrbe v zavetišču in opravljenega cepljenja.

Bivša lastnica je bila prisiljena vzeti psičko iz zavetišča, da si ne bi povečevala stroškov, ker pa je sama ne more imeti, saj jo je zaradi tega tudi oddala (odhod v tujino, kjer nima možnosti namestitve psičke) jo je začasno namestila pri prijateljevi družini, kjer pa je ne morejo obdržati za stalno saj imajo že dva psa.

Odločili smo se prerezati ta gordijski vozel in poskrbeti za ubogo psičko. Član našega društva – kinološki inštruktor se je odločil to ubogo zmedeno in zaradi vseh okoliščin travmirano psičko posvojiti. Toda glej ga šmenta, s prijateljem, kateremu je bivša lastnica oddala psa nikakor ne uspemo uskladiti prevzem psičke. Najprej nam zagotavlja, da nam bo sam z veseljem pripeljal psičko, potem naslednjega dne, da je prišlo nekaj vmes in da ni imel časa, zato mu ponudimo in se dogovorimo, da bomo mi prišli prevzeti psičko in poskrbeli za njo. Seveda ga ob dogovorjenem času in na dogovorjenem mestu ni bilo. Na telefonske klice se ni odzival.

Naslednjega dne ga le uspemo priklicati. Na koncu žolčnega pogovora nam le pove, da psičke zaradi družine ni mogel imeti in jo je že naslednjega dne (nedelja) po prevzemu od bivše lastnice predal prijateljici, ki pa je nikakor ni uspel priklicati, prav tako da je ni našel v njenem stanovanju, za to nam ni mogel predati psičke.

Tekom istega dne mu le uspe vzpostaviti kontakt s prijateljico, ki pa pove, da psičke ni mogla zadržati in je poklicala zavetišče, rekoč, da se pred blokom klati zapuščen nikogaršen pes. Tako je Nora v roku 14 dni že drugič pristala v zavetišču. Vzpostavili smo stik z omenjenim zavetiščem in pojasnili zgodovinopsičke Nore in vse okoliščine njenega prihoda v njihovo zavetišče in željo in primernost, da jo posvoji član našega društva, kar je po kontaktu s prvim zavetiščem in njihovo potrditvijo potekov dogodkov tudi bilo narejeno. Psička se v novem domu kljub zmedenosti dobro počuti, nam pa je v veselje, da lahko dnevno spremljamo njen napredek in zavedanje, da se je njena negotova pot končala.